“Zakon 2. maja”, ki ga je sprejel senat. Dosmrtna ječa za preprodajalce mamil. Kaj prinaša osnutek, ki bo šel na glasovanje v Zbornici?

»Zakon 2. maja«, ki so ga po vzoru »Anastazijevega zakona« sprožili poslanci PNL, je senat sprejel v ponedeljek, o njem pa bodo glasovali še poslanci. Normativni akt predvideva, da bodo trgovci z mamili obsojeni na zaporno kazen z usmrtitvijo, brez možnosti odloga kazni, kot se to dogaja zdaj. Leta 2022 je 47 % obsojenih preprodajalcev mamil prejelo pogojno kazen.

Delavnica za zdravilaFoto: IGPR

Zakon so senatorji sprejeli z 90 glasovi “za”, pri čemer je bil senat prvi poslanski dom.

  • »To je zakon, ki zagotavlja, da bodo vsi tvegani preprodajalci mamil v zaporu. Tja sodijo.
  • Ko govorimo o tveganih drogah, mislimo na: kokain, heroin, ekstazi, fentanil, oksikodon. Tista visoko tvegana zdravila, ki uničujejo usode.
  • Proizvodnja in trgovina z mamili ostajata največji kriminalni posel v EU,” je dejala ministrica za pravosodje Alina Gorghiu.

47 % preprodajalcev mamil, obsojenih leta 2022, je prejelo pogojno kazen

Po njenih besedah ​​je bilo v letu 2022 pravnomočno obsojenih 810 obtožencev kaznivih dejanj nedovoljene trgovine z mamili (domače ali mednarodne). Med njimi sta bila 402 obsojena na zaporno kazen, za 379 oseb (47 % preprodajalcev mamil) pa so sodišča izdala obsodbo z odlogom izvršitve kazni.

Samo v prvih 10 mesecih leta 2023 je bilo evidentiranih 10.780 spisov na temo drog, v primerjavi z letom poprej v istem obdobju 8.484.

»Bitka ni lahka! Ukrepati je treba na vseh ravneh, od preprečevanja do kaznovanja. Verjamem, da bo ta kategorija visoko tveganih preprodajalcev mamil bolje v zaporu zaradi vašega glasovanja,” je dejal Gorghiu.

Kaj določa “zakon 2. maja”.

Normativni akt je namenjen spremembi dveh normativnih aktov, ki zadevata področje drog: Zakon št. 143/2000 o preprečevanju in boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in uživanju ter zakonu št. 194/2011 o boju proti operacijam s proizvodi, ki bi lahko imeli psihoaktivne učinke.

Zakon bi odpravil možnost odložitve izvrševanja kazni pod nadzorom za preprodajalce mamil (kazniva dejanja trgovine z drogami visokega tveganja in mednarodne trgovine z drogami visokega tveganja, predvidena z zakonom 143/2000). Tako bi tvegani preprodajalci mamil prejeli zaporne kazni z izvršitvijo in ne s pogojno odložitvijo.

Predvideno je tudi povišanje kazni z 2–7 let na 3–10 let, ki jih določa zakon 194/2011 za nekatera dejanja izvajanja dejavnosti s proizvodi, ki bi lahko imeli psihoaktivne učinke.

Ponazarjamo celotno vsebino normativnega akta:

  • I. člen – Zakon št. 143/2000 o preprečevanju in boju proti nedovoljenemu prometu in uživanju drog, ponovno objavljeno v Uradnem listu, I. del št. 163 z dne 6.3.2014 se spremeni in bo imel naslednjo vsebino:
  • Za 15. členom se vstavi nov člen z naslednjo vsebino:
  • Prekinitve izvrševanja kazni pod nadzorom ni mogoče odrediti pri kaznivih dejanjih iz 1. čl. 2. odst. (2) in čl. 3 odstavek (2).
  • Člen II- Zakon št. 194/2011 o boju proti operacijam s proizvodi, ki bi lahko imeli psihoaktivne učinke, razen tistih, ki jih določajo veljavni normativni akti, se spremeni:
  • Prvi odstavek 16. člena se spremeni in bo imel naslednjo vsebino:
  • Kdor brez dovoljenja, izdanega po tem zakonu, opravlja posel s proizvodi, ne da bi vedel, da imajo lahko psihoaktivne učinke, je kaznivo dejanje in se kaznuje z zaporom od treh do desetih let in prepoved nekaterih pravic, če dejanje ne pomeni hujšega kaznivega dejanja.
  • 17. člen Dejanje osebe, ki naklepno nezakonito posluje s proizvodi, ki bi lahko imeli psihoaktivne učinke, pri čemer trdi ali prikriva, da gre za izdelke, ki so dovoljeni v skladu z zakonom ali katerih prodaja je z zakonom dovoljena, je kaznivo dejanje in se se kaznuje z zaporom od 3 do 10 let in prepovedjo določenih pravic, če dejanje ne pomeni hujšega kaznivega dejanja.

Najnižja prijavljena starost za začetek uporabe drog je 12 let

Pobudniki projekta pravijo, da je to “odgovor” na naraščanje števila kazenskih zadev kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanim prometom z mamili.

V letu 2023 do konca septembra je bilo takšnih zadev v reševanju 22.135, v enakem obdobju leta 2022 18.233. Od tega je bilo na novo evidentiranih 10.780 zadev, v enakem obdobju leta 2022 pa 8.484. .

Trenutno je najnižja deklarirana starost ob začetku uporabe psihoaktivnih snovi 12 let.

Poleg tega Agencija EU za zdravila spremlja 930 novih psihoaktivnih snovi (NSP). Te kemikalije, izdelane v skrivnih laboratorijih, imajo veliko slabše učinke na zdravje kot tradicionalna zdravila, njihova cena pa je ugodnejša v primerjavi s ceno visoko tveganih zdravil, zaradi česar so privlačne za eksperimentiranje mladih.

NSP so bili razviti za ustvarjanje psihoaktivnih učinkov, ne da bi zanje veljala zakonodaja. Glede na dinamiko njihovega pojavljanja in glede na snovi v njihovi sestavi niso pod državnim nadzorom.

Te snovi povzročajo učinke, podobne tistim, ki jih povzročajo klasična zdravila, saj neposredno delujejo na človeške možgane in povzročajo spremembe v mentalnih in vedenjskih procesih. Hkrati uživanje tovrstnih substanc generira telesno in psihično odvisnost, odvisnost pa uničuje življenja.

  • »Glede na zgodnjo starost začetka uživanja teh substanc in dejstvo, da so mladoletniki zlahka podvrženi vplivu, so postali glavna tarča preprodajalcev psihoaktivnih substanc.
  • Posledice uživanja so privedle do tega, da so nekateri mladoletniki opustili šolo ali prodali svoje imetje, da bi dobili denar za nakup substanc.
  • Cena teh substanc je veliko ugodnejša od cene tveganih mamil, zaradi česar so privlačna ideja za eksperimentiranje otrok in mladostnikov,« trdijo pobudniki zakona, sproženega po tragediji 2. maja, ko je 19-letnik, ki je vozil pijan, pobil dva mlada človeka.
Rating
( No ratings yet )
Loading...
priporocila.firenews.video