Parlament | Predsednik odbora za ustavno pravo laja na kritike Tuppurainenovega in Anderssonovega odbora

Ustavni odbor predsednik Heikki Vestman (kok) meni, da je “nezaslišano”, da je predsednik ene od parlamentarnih strank živel Lee Andersson (levo) in predsednik druge poslanske skupine t.j Titti Tuppurainen (sd) so javno komentirali delovanje ustavnopravne komisije.

Po Vestmanovih besedah ​​v javnosti širijo lažne informacije o delovanju komisije in komentirajo presojo ustavnosti predlogov zakonov, ki poteka. Za HS Vestman še vedno poudarja, da mu predvsem ocenjevanje nedokončanih zadev ne ustreza.

Vestman je v ponedeljek objavil dolgo nit sporočil na to temo v sporočilni storitvi X. Naslednja seja ustavnopravne komisije je v torek, lahko pa pride še do glasovanja, tokrat o zamrznitvi različnih socialnih prejemkov, kar razdeli komisijo in strokovnjake, ki jih posluša.

Ustavna komisija, ki ocenjuje ustavnost zakonov, redko glasuje. V svojih izjavah si prizadeva za soglasje, saj je ideja, da bi bil odbor nad politiko dneva.

V odboru imajo večino vladne stranke. Koalicija si je ob začetku DZ želela mesto predsednika odbora prav zato, ker vlada izvaja “hitre strukturne reforme”, za izvedbo katerih je potrebna ustavna presoja. Takratni predsednik poslanske skupine te koalicije Kai Mykkänen povedal odkrito.

Vestmanova po katerem parlamentarne stranke in poslanske skupine ne bi smele javno ali kako drugače zunaj komisije posegati v oceno ustavnosti predlogov zakonov.

oporekam v središču tega je, kako odbor za ustavno pravo ocenjuje skupne učinke oslabitve socialne varnosti s strani vlade. Pravniki kritizirani Sobotni Helsingin Sanomat meni, da komisija kirurške predloge obravnava ločeno, zato ostaja pravna presoja njunih skupnih učinkov nepopolna.

Li Andersson je v storitvi za sporočila X izrazil, da se mu zdi škandal, da ocena splošnih učinkov ni opravljena v odboru za ustavno pravo.

“Končni rezultat je, da skupni učinki teh strogih rezov na osnovne in človekove pravice ljudi z nizkimi dohodki in ranljivih ljudi zdaj niso nikjer pravilno ovrednoteni,” je zapisal Andersson.

Vestman nasprotuje razlagi, da skupni učinki ne bi bili ocenjeni. Po njegovih besedah ​​je komisija v prvem mnenju k varčevalnemu zakonu vlado opozorila, da je treba že v vladnem predlogu oceniti skupne učinke, in ji očitala kakovost priprave zakona. Poleg tega je komisija od vlade zahtevala več dodatnih pojasnil o učinkih in tudi dodatne izjave strokovnjakov o učinkih.

Andersson je v X pozneje komentiral, da je “nezaslišano” predvsem to, da Vestman ignorira vse upravičene kritike dejavnosti odbora in napada pošiljatelja sporočila.

Puhasto vložite ob koncu tedna bilten, v katerem je, sklicujoč se na komisijo za ustavno pravo, vprašal, ali se na Finskem še spoštuje pravna država.

Komisija je glasovala o načinu ravnanja ali je obravnava znižanja nadomestil kombinirana ali ne. Po glasovanju se postopki niso združili.

Po Vestmanovih besedah ​​način glasovanja ni bil razdeljen glede na vladno-opozicijsko linijo. Glasovanje odbora ni javno, so pa po informacijah HS za predlogom, ki zahteva oceno skupnih učinkov, stali predstavniki SDP, Zelenih in Levega zavezništva.

Odločitev odbora, da ne združi postopkov, je po mnenju Tuppurainena v nasprotju z vladavino prava in prakso, ki ji je do zdaj sledil odbor za ustavno pravo.

Vestman ne deli tega mnenja. V X piše, da so bili strokovnjaki za splošna ustavnopravna vprašanja različna mnenja o tem, ali je potrebno oziroma sploh mogoče, da komisija poda skupno izjavo o ustavnosti varčevalnih zakonov.

»Javna trditev, da bi bila odločitev PeV, da ne združi obravnave predlogov zakonov, ‘v nasprotju z vladavino prava’, je neresnična in se zdi kot strankarska politika,« piše Vestman.

Po Vestmanovih besedah ​​praksa odbora za ustavno pravo še nikoli ni bila združevanje obdelave varčevalnih zakonov.

V torek bo komisija morda ponovno glasovala.

Nevihta okoli odbora se bo komaj umirilo, saj lahko v torek odbor ponovno glasuje.

Eden od predlogov zakonov, ki jih je treba obravnavati posamično, se nanaša na dejstvo, da želi vlada zmanjšati popravke indeksov prejemkov, vezanih na nacionalni pokojninski indeks in indeks življenjskih stroškov, torej v praksi njihovo zvišanje v letih 2024–2027.

Na primer Juha Sipilä V času (centralne) vlade so bili indeksi zamrznjeni, vendar se je to zgodilo za eno leto. Zdaj vlada predlaga štiriletno zamrznitev in vprašanje je, ali bo tako dolga zamrznitev preveč ogrozila osnovno varnost dohodka.

Na oddaji je bila postavljena zgornja meja. Učinek nerevizij prejemkov na njihovo realno višino naj ne bi bil večji od 10,2 odstotka, več kot to ne bi smelo biti oslabljeno preživetje ljudi.

Odbor je HS povedal, da so nekateri strokovnjaki, s katerimi so se posvetovali, menili, da je dovoljena oslabitev prevelika in da lahko vodi v nerazumne situacije.

Poleg tega drgne tudi sprejemnina, ki jo plačajo prosilci za azil, torej iskalci mednarodne zaščite. Ta je trenutno nižja od dnevnice, zamrznitev indeksa pa bi jo še dodatno oklestila. Nekateri strokovnjaki menijo, da je raven prenizka.

Rating
( No ratings yet )
Loading...
priporocila.firenews.video