Vlada sprejela nove ukrepe za zniževanje proračunskih odhodkov. Ciolacu: “Država mora varčevati prva”

»Tudi danes potrjujemo vrsto ukrepov za znižanje proračunskih odhodkov v letu 2023, da bi dosegli cilj proračunskega primanjkljaja, predviden s konvergenčnim programom. Že na začetku sem govoril, da mora varčevati prva država. Zato omejujemo in znižujemo proračunsko porabo do konca letošnjega leta. Primanjkljaj moramo držati pod nadzorom, ne pa ogrožati evropskih sredstev ali PNRR,« je dejal premier.

Ciolacu je dejal, da ukrep ne velja za zdravstvo, izobraževanje ali projekte z evropskimi sredstvi.

»Še bolj jasno, ta normativni akt se ne uporablja za izdatke za zdravila in sanitetni material, za zdravstvene storitve, za izdatke za akcije in zdravstvene programe, kot tudi v primeru izdatkov, povezanih z dejavnostjo preduniverzitetnega in univerzitetnega izobraževanja. . Prav tako omejitve ne veljajo za projekte, financirane iz evropskih sredstev. Za njihovo dokončanje bo vlada namenila sredstva iz rezervnega sklada,« je dodal predsednik izvršne oblasti.

Od kod je odrezan?

Glede na , je treba uporabiti več ukrepov:

  • Institucije, ki v določenih poglavjih beležijo pod 50-odstotno izvrševanje proračuna, bodo morale 10-odstotni odstotek prenesti v Sklad proračunskih rezerv, ki je na voljo vladi.
  • festivali, koncerti, sponzorstva ne bodo več dovoljena
  • ne bo več možen nakup študij in raziskav, knjig, publikacij
  • nadaljnjih popravil ne bo
  • investicije Nacionalne investicijske družbe (CNI) bodo spremljali, da se ne bodo povečale, in če bo proračunskih kreditov zmanjkalo, bo CNI zahtevala njihovo ustavitev.

Ciolacu je še povedal, da bodo mestnim hišam odobrili posojila v vrednosti 1 milijarde lejev za dokončanje 2800 projektov iz nepovratnih evropskih sredstev.

»Ne stremimo le k zniževanju proračunskih izdatkov, ampak tudi k povečanju črpanja evropskih sredstev. Podpiramo dokončanje več kot 2.800 projektov iz nepovratnih evropskih sredstev, ki jih je treba zaključiti do konca tega leta z odobritvijo posojil iz državne blagajne občinam, najprej v meji ene milijarde lejev,« je dodal premier.

Prenos nepremičnine, zasežene na sodišču

Nazadnje je še povedal, da bo mogoče na lokalne oblasti prenesti nepremičnine, zaplenjene zaradi nekaterih pravnomočnih sodb na sodiščih in neizkoriščene, za povrnitev škode.

Vendar pa bodo lokalne oblasti morale upoštevati številne pogoje.

“Proračunska luknja”

Odlok prihaja v kontekstu, ko je romunski proračunski primanjkljaj, to je razlika med prihodki in odhodki, višji kot lani.

Vlada je v prvih devetih mesecih letos zabeležila primanjkljaj v višini 56,46 milijarde lejev, oziroma 3,55 % bruto domačega proizvoda (BDP), kot je pred dnevi predstavilo ministrstvo za finance.

Strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so pred kratkim izjavili, da pri tej stopnji in vladi priporočajo nove ukrepe, ki bodo zajemali 2 % BDP.

Romunija je za letos predvidela primanjkljaj v višini 4,4 % BDP, a je pred kratkim zaprosila Evropsko komisijo za povečanje na 5,5 %.

in sprejeli ukrepe za zmanjšanje proračunskih izdatkov.

Vendar to ni dovolj, saj večina stroškov nastane v zadnjih dveh mesecih v letu.

Marcel Boloș, minister za finance, je nedavno za Libertateo povedal, da .

Rating
( No ratings yet )
Loading...
priporocila.firenews.video