Romunija ima le ustni dogovor iz Bruslja, da poveča primanjkljaj na 5,5 %. Kaj pravi Evropska komisija o fiskalnem svežnju: “Dobra smer, vendar se ne zdi dovolj”

Uradni cilj proračunskega primanjkljaja za Romunijo je še vedno 4,4 % bruto domačega proizvoda (BDP), našo državo pa bi lahko prihodnje leto doletela “sankcija” Evropske komisije, odvisno od velikosti odstopanja in načina reševanja problema. .

  • Romunija je leta 2020 vstopila v postopek čezmernega primanjkljaja, ker je leta 2019 presegla 3-odstotni primanjkljaj, določen v evropskih pogodbah.
  • Naša država je v tem letu zabeležila primanjkljaj v višini 4,6 % BDP ob ciljnih 2,76 %, kar je posledica povečanja kadrovskih in socialnih izdatkov, in sicer plač proračunskih uradnikov, pokojnin in posebnih pokojnin. Takrat sta bili v vladi PSD in ALDE.
  • V letu 2020, v letu izbruha pandemije koronavirusa, je primanjkljaj dosegel 9,8 %. Naša država je predpostavila njegovo postopno znižanje na 8,0 % v letu 2021, 6,2 % v 2022, 4,4 % BDP v 2023 in 2,9 % BDP v 2024.
  • Od aprila letos potekajo razprave v vladni koaliciji, zaradi odkritja proračunske “luknje” v višini 20 milijard lejev.

Romunija se z Evropsko komisijo pogaja o povečanju primanjkljaja v primerjavi z zastavljenim ciljem in hkrati .

“Prvič pričakujejo, da bodo videli, kje bomo končali s primanjkljajem. Nato pogledajo primanjkljaj za leto 2024 in šele nato se začnejo razprave,« so za Libertateo povedali uradni viri.

»Druge možnosti pravzaprav nimajo. Videli bomo, kakšne ukrepe/sankcije bodo sprejeli”, so še povedali.

Po navedbah virov ni nobenega dokumenta, dogovorjenega s Komisijo, ki predvideva 5,5-odstotni primanjkljaj, kot je navedlo več romunskih uradnikov, ampak obstaja le “ustni dogovor”.

Kaj pravi Evropska komisija

Na vprašanje Libertatee, ali je bil cilj 5,5 % uradno sprejet, Evropska komisija trdi, da “pozorno spremlja javne finance Romunije” in še naprej govori o cilju 4,4 %.

»Pred kratkim je Romunija sprejela paket ukrepov za varčevanje z davki za leto 2024, ki ob popolni uvedbi (po naših predhodnih ocenah) skupaj znašajo okoli 1,5 % BDP. Ta sveženj gre v pravo smer, vendar se ne zdi zadosten za reševanje fiskalnih izzivov Romunije,” je v odgovoru Libertatei zapisala Evropska komisija.

Sodba leta

V svojih novembrskih napovedih bo objavil posodobljene proračunske projekcije za Romunijo, aprila 2024 pa bo Eurostat objavil potrjene podatke za leto 2023.

Na tej podlagi bo Komisija nato ocenila ukrepe, ki jih je Romunija sprejela kot odgovor na priporočilo Sveta o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Če Romunija ne bo dosegla cilja 4,4 % BDP, bo Komisija izvedla temeljito oceno razlogov za neupoštevanje priporočila postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem Sveta in po potrebi Svetu predstavila predloge v zvezi s drugi ukrepi.

Evropska komisija:

Zakaj ni popravka proračuna

To je tudi razlog, da Romunija letos ni opravila popravka proračuna. Po navedbah uradnega vira bi sprejetje popravka pomenilo, da je vlada uradno prevzela večji proračunski primanjkljaj.

V tem trenutku, , in od tam prenos do tistih, ki to potrebujejo.

Evropska izvršna oblast trdi, da ne more razkriti vsebine pogovorov z romunsko stranjo.

“Z romunskimi oblastmi poteka stalen, poglobljen in konstruktiven dialog, da bi romunske javne finance postavili na vzdržno pot,” pravi Evropska komisija.

So evropska sredstva izgubljena?

Na vprašanje, ali obstaja nevarnost blokade evropskih sredstev ali nacionalnega načrta za oživitev in odpornost (PNRR), če Romunija ne bo izpolnila cilja 4,4-odstotnega primanjkljaja, kot so navedle romunske oblasti, je Komisija odgovorila: „Ne špekuliramo o na hipotetične scenarije. Opozarjamo vas, da potekajo stalni konstruktivni dialogi med Evropsko komisijo in vsemi državami članicami, vključno z Romunijo, glede izvajanja njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.

Sarabanda odstotkov

Premier Marcel Ciolacu in Marcel Boloș, minister za finance FOTO: Inquam Photos / George Călin
Premier Marcel Ciolacu in minister za finance Marcel Boloș. FOTO: Inquam Photos / George Călin

Premier Marcel Ciolacu in minister za finance Marcel Boloș sta večkrat predstavila zamisel o povečanju primanjkljaja.

»Še vedno se trudimo, da bi padli znotraj 4,4 %, to je cilj, ki ga je prevzela Romunija, vendar imamo tudi to razpravo, da je možno premagati ta primanjkljaj. V nobenem primeru ne bomo imeli primanjkljaja, večjega od 6 %. Po carini mora biti vsaj 0,5 % nižja od 6,2, kolikor je bilo prejšnje leto,” je 26. oktobra izjavil premier Marcel Ciolacu, poroča .

Ciolacu je še povedal, da se mu je uspelo izogniti plačilu kazni v višini 0,5 % BDP.

Hkrati je Marcel Boloș, minister za finance, večkrat govoril o cilju 5,5 %.

»Dejansko imamo zavezo do Komisije v višini 4,4 % BDP, ki je predvidena v konvergenčnem programu, kar pomeni približno 70 milijard lejev za proračunski primanjkljaj. Mi, v pogovorih z Evropsko komisijo, je cilj, ki ga zasledujemo, 5,5 % BDP, kar pomeni skoraj odstotek odstopanja od programa, ki smo ga sprejeli skupaj z EU Executive,” je še dejal za .

Njegovo povečanje pomeni, da se bo država za svoje potrebe več zadolževala na prostem trgu.

Letos bo Romunija dosegla bruto domači proizvod (BDP) v višini 1600 milijard lejev, torej 1 % ustreza 16 milijardam lejev, to je več kot 3,2 milijarde evrov.

Foto: gov.ro

Rating
( No ratings yet )
Loading...
priporocila.firenews.video