Napad na vlado: “Praktično pomeni zaplembo dela dobička malih trgovin”

Ekonomisti, s katerimi se je posvetovala Libertatea, pravijo, da ima novi ukrep tudi negativne učinke in da je prisiljevanje malih trgovcev v uporabo POS-a enakovredno “zaplembi” dela njihovega denarja.

Finančni svetovalec Emilian Duca pravi, da bodo še vedno težave, saj bo zgornja meja 50.000 lejev na hišo v mnogih primerih presežena.

»Nezadovoljstva bo manj, a še vedno bo. Težava ostaja strop na hiši, 50.000 lejev in dvodnevni rok, v katerem morajo denar odnesti na banko. Obstajajo velike verige trgovin, kjer je prag dnevno presežen, ob 10. uri zvečer, ko se program konča, pa nobena banka ni odprta. In potem se denar vzame naslednji dan. In so trgovine, kjer nimajo razprodaj in gre enkrat na teden mimo avto, ki prevaža denar, tam pa se spet nabere gotovina. In tako bo nekaj kazni, ki niso upravičene,« je pojasnil Duca.

Napad na vlado:
Emilijan Duca Foto: zf.ro

Prisiljen plačati

Pravi, da je prisiljevanje malih trgovcev k uporabi plačevanja POS enako “zaplembi”, saj bodo plačali transakcijske provizije, ko stranka nekaj kupi.

»Poleg tega, ko potrošnik kupi izdelek in plačate na prodajnem mestu, provizijo za transakcijo plača trgovina, nič ni zastonj. To, da bodo zdaj prisiljeni uporabljati POS in da bodo bankam plačevali provizije za gotovinsko poslovanje, v bistvu pomeni zaplembo dela dobička malih trgovin,« pravi Duca.

Kakšne provizije se izvajajo

Pravi, da alternativa gotovinskemu poslovanju pomeni dodatne stroške za trgovce.

Transakcijska provizija je pri večini bank v Romuniji med 0,7 % in 0,9 %, provizija za gotovinsko poslovanje pa med 0,5 % in 2 %.

Za primerjavo, v maloprodaji je profitna marža okoli 5 %.

“Lahko sumimo na tihi dogovor med bankami in vlado”

»Lahko sumimo na tihi dogovor med bankami in vlado: sprejmejo dvoodstotni davek na promet, če so gotovinska plačila drastično omejena, ker bodo izterjale denar iz provizij. Zdaj so se delno vrnili z gotovino, tako da so banke ostale same. Toda vse te pristojbine se bodo odražale v stroških. Tako se ne borijo z utajami,« poudarja Emilian Duca.

Omejitev plačil z gotovino in 2-odstotni prometni davek je uvedla vlada leta 2010, skupaj z drugimi davki in fiskalnimi ukrepi.

Bodu: “Še vedno bodo blokirali male trgovce, ki delajo z gotovino”

Odvetnik Sebastian Bodu, nekdanji vodja fiskalne uprave v letih 2005–2007, je kritiziral ukrep, češ da bosta zgornja meja in tista za poravnavo “blokirala” mala podjetja.

Napad na vlado:
Sebastian Bodu / Hepta

“Marcel Ciolacu si je premislil in se vrača na prejšnje denarne pragove. Mislim, priznava, da je uzakonil eno sranje. Vendar pa ohranjajo zgornjo mejo hiše 50.000 lejev in predujme za poravnavo 1.000 lejev. No, te so prav tako slabe. Še vedno bodo blokirali male trgovce, ki delajo z gotovino. To se zgodi, ko zakonodajaš na posluh in komuniciraš samo s slogani,« je Bodu zapisal na Facebooku.

Svet MSP pozdravlja Ciolacujevo vrnitev

Predstavniki gospodarstvenikov pa odločitev vlade pozdravljajo.

»Vidim pozitivno plat, ki je mimogrede izhajala iz pogovorov z nami in po analizi, ki jo je izvedel CNIPMMR (Nacionalni svet zasebnih malih in srednjih podjetij v Romuniji – ne) na ravni 2500 podjetnikov, in sicer vrnitev na stare zgornje meje gotovine. Tu je bil vpliv na mala podjetja najmočnejši. Zgornja meja hiše je bila v preteklosti omejena in zgornja meja 50.000 lejev je sprejemljiva. Cenim dejstvo, da je vlada prisluhnila našemu glasu in ni pustila, da bi se stvari izkrivile,« je dejal Florin Jianu, predsednik CNIPMMR.

Napad na vlado:
Florin Jianu / Hepta

Rating
( No ratings yet )
Loading...
priporocila.firenews.video